Kmetijska politika in prakse bi morale temeljiti na agroekoloških načelih, ekološkem kmetovanju in iskanju sonaravnih rešitev, ugotavlja zadnje poročilo Evropske okolje agencije ‘Water and agriculture; towards sustainable solutions’. Za dosego teh ciljev, pa bo skupna kmetijska politika, 2021-2027. morala vključiti bolj ambiciozne ukrepi za spodbujanje tranostenga kmetijstva.
Zadnja študija Evropske okoljske agencija je pokazala, da veliko evropskih površinskih in podzemnih voda ni v dobrem stanju, stanje Evropskih morij pa za zaskrbljujoče. Kmetijske dejavnosti vplivajo na stanje evropskih vode zaradi onesnaževanja s hranili in kemikalijami, odvzema vode in fizičnih sprememb v habitatih, tudi s skladiščenjem vode in odvajanjem tal. Odziv na te izzive je nujen, saj vplivi podnebnih sprememb v nekaterih delih Evrope še dodatno povečujejo pritiske na vodo in predstavljajo tveganje za kmetijsko proizvodnjo.
Obstaja široka paleta ukrepov za obvladovanje kmetijskih pritiskov na vodne vire. Čeprav je bil v 20. stoletju dosežen določen napredek pri zmanjševanju kmetijskih pritiskov, pa ostajajo na netrajnostni ravni z samo nekaj znaki izboljšanja v zadnjih 10 letih.
Študija EEA-ja navaja tri področja izboljšav:
- Tranostno upravljanje, ki temelji na agroekoloških načelih, ekološkem kmetovanju in naravnih rešitvah.
- Integracija in implementacija EU politik.
- Za dosego zmanjšanj, potrebnih za doseganje vodnih in drugih okoljskih ciljev, je potreben kombiniran pristop, ki spreminja tako kmetijske prakse kot zahteve potrošnikov.
Evropska komisija je v okviru Evropskega zelenega dogovora predlagala več pobud za krepitev trajnosti, vključno z biotsko raznovrstnostjo do leta 2030, strategijami prilagajanja in akcijskimi načrti za ravnanje s hranili brez onesnaževanja. Bolj ambiciozno zastavljeni okoljski cilji bodo ob uspešni implementaciji omogočili bolj odporno in trajnostno prihodnost.
